Organizatorji znanstveno-podjetniškega festivala UNI.MINDS 2026 vas v okviru projekta InnoLink vabimo, da se pridružite strokovnim srečanjem in soustvarjate prihodnost z vodilnimi slovenskimi podjetji.
To je vaša priložnost za mreženje, prenos znanja in oblikovanje trdnih partnerstev, ki vodijo do konkretnih skupnih projektov in praktičnih rešitev.
zmanjšal časovni vložek zaposlenih pri urejanju digitalnih kanalov, hkrati pa povečal doseg in prepoznavnost podjetja v digitalnem prostoru.
Tematsko področje 2: Digitalizacija
PCB 2. Digitalizacija in centralni nadzor proizvodnih procesov
Opis izziva:
V proizvodnji elektronskih komponent se soočamo z izzivom razdrobljenosti podatkov, saj stroji in linije različnih proizvajalcev uporabljajo neenotne računalniške sisteme. Da bi presegli informacijsko izoliranost posameznih enot, potrebujemo rešitev za celovito digitalizacijo proizvodnje. Cilj je vzpostaviti sistem za zajem podatkov iz vseh strojev na enem mestu, ne glede na njihov tip ali proizvajalca. Pričakujemo rešitev, ki bo omogočala vpogled v trenutno stanje posameznega stroja, pregled zgodovinskih podatkov (npr. za pretekli dan ali izbrano obdobje) ter poglobljene analize za hitro prepoznavanje napak, zastojev in drugih odstopanj v procesu.
Pričakovani rezultati:
Vzpostavljena IT platforma, ki na smiseln in pregleden način združuje podatke iz celotnega proizvodnega procesa. Sistem bi omogočal hitro prepoznavanje napak in ozkih grl, s čimer bi vodstvu in zaposlenim olajšal sprejemanje pravočasnih korektivnih ukrepov. Rezultat bi bila povečana operativna učinkovitost, boljša sledljivost proizvodnih parametrov, ter zmanjšanje nenačrtovanih izpadov zaradi hitrejše diagnostike.
Tematsko področje 3: Embeded tehnologija
PCB 3. Razvojni center za vgrajene sisteme v okviru Industrije 4.0
Opis izziva:
Podjetje načrtuje strateški preskok v smeri Industrije 4.0 z vzpostavitvijo lastnega razvoja naprednih elektronskih komponent in pametnih vgrajenih (embedded) sistemov. Cilj izziva je pripraviti celovit poslovni in tehnični načrt za razvojno enoto, ki bo sposobna snovati inteligentne rešitve z visoko dodano vrednostjo – bodisi za optimizacijo internih pametnih tovarn bodisi za zunanje naročnike. Projekt obsega analizo in izbor namenskega programskega okolja, razvoj kompetenčnega centra za izobraževanje razvojnikov ter identifikacijo tržno najperspektivnejših smeri v dobi digitalne transformacije. Poseben poudarek je na avtomatizaciji testiranja, ki vključuje razvoj pametnih testnih naprav za prototipe in optimizacijo procesa izdelave igličnih testnih sistemov (bed of nails).
Pričakovani rezultati:
Vzpostavljen strateški okvir za delovanje sodobnega razvojnega oddelka, ki bo podjetje pozicioniral kot ponudnika celovitih rešitev Industrije 4.0.
Sistem za agilno testiranje: Razvit proces za hitro izdelavo in implementacijo testnih naprav, ki omogočajo učinkovit prehod iz faze prototipa v serijsko proizvodnjo.
Tematsko področje 4: Energetika
PCB 4. Inteligentno upravljanje hibridnega energetskega sistema (AI hranilniki + sončna elektrarna)
Opis izziva:
Podjetje razpolaga s sončno elektrarno (246 kW) in baterijskimi hranilniki (1 MWh), vendar je njihov trenutni nadzor omejen na statične časovne urnike. Glavni izziv je pomanjkanje dinamičnega prilagajanja, ki bi upoštevalo nihanje sončne proizvodnje, dejansko porabo podjetja in variabilne cene na energetskem trgu. Namen izziva je razvoj naprednega upravljalnega sistema (EMS – Energy Management System), podprtega z umetno inteligenco, ki bi v realnem času optimiziral pretoke energije. Rešitev mora povezati strojno in programsko opremo v usklajeno celoto, ki avtonomno sprejema odločitve o polnjenju in praznjenju hranilnikov za doseganje maksimalne energetske neodvisnosti in stroškovne učinkovitosti.
Pričakovani rezultati:
Razvita in v realnem okolju testirana AI rešitev za inteligentno upravljanje energetskih virov.
povečano stabilnost: boljše obvladovanje konic (peak-shaving) in večja prožnost pri odzivanju na razmere v elektroenergetskem omrežju.
Tematsko področje 5: Krožno gospodarstvo
PCB 5. Vzpostavitev celovitega sistema krožnega gospodarstva za sekundarne surovine
Opis izziva:
V podjetju se srečujemo s čedalje večjo količino odpadkov, ki trenutno predstavljajo strošek, čeprav imajo potencial kot sekundarne surovine. Izziv naslavlja prehod iz linearnega modela “plačaj za odvoz” v krožni model, kjer odpadki postanejo vhodni material za nadaljnjo industrijsko predelavo. Projekt zahteva izdelavo načrta gospodarjenja z odpadki, ki bo vključeval analizo trga prevzemnikov, izbor tehnološke opreme za obdelavo na lokaciji (npr. briketiranje, stiskanje) ter vzpostavitev procesov, ki so skladni z ISO standardi in zakonodajo.
poliestirenske pene (EPS).
Pričakovani rezultati:
Izdelan strateški načrt in vpeljan operativni sistem, ki bi razbremenil proces upravljanja z odpadki, ustvaril pogoje za povračilo sredstev iz naslova prodaje koristnih odpadkov.
zmanjšanje okoljskega odtisa: merljivo povečanje deleža recikliranih odpadkov v celotni strukturi podjetja.
DRUŽBA DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR D.O.O.
IZZIVI
Tematsko področje 1: Umetna inteligenca
DEM 1.1. Uporaba umetne inteligence pri vodenju in nadzorovanju projektov.
Opis izziva:
V DEM uporabljamo obsežen nabor sistemskih navodil, procesnih diagramov in postopkov, ki določajo korake procesov. Ker so procesi razpršeni, postaja izziv zagotoviti preglednost, sledenje in pravočasno odkrivanje odstopanj. Potrebovali bi nov pogled na IT rešitev, ki omogoča centraliziran pristop, ki bi projektne skupine sproti vodil skozi obvezne aktivnosti, avtomatsko preverjal skladnost z navodili ter opozarjal na manjkajoče ali nepravilno izvedene korake. Procesi, ki so zdaj razpršeni med različne aplikacije, bi bili združeni na enem mestu.
Pričakovani rezultati:
S pristopom bi povzeli funkcije sistema, ki bi projektne skupine sproti vodil skozi vse obvezne korake. Sistem bi moral avtomatsko preverjati skladnost z našimi navodili, opozarjal na manjkajoče dokumente in pravočasno zaznal odstopanja. Posledično bi se zmanjšale napake, izboljšala sledljivost ter povečala učinkovitost projektnih ekip in projektne pisarne.
DEM 1.2. Pametna hidroelektrarna (AI + podatki)
Opis izziva:
Kako z uporabo umetne inteligence in napredne analitike podatkov izboljšati učinkovitost upravljanja hidroelektrarn? Izziv vključuje integracijo različnih virov podatkov (pretoki rek, vremenske napovedi, zgodovinska in trenutna poraba energije) z namenom optimizacije proizvodnje električne energije. Ključno je razviti rešitve, ki omogočajo napovedovanje optimalnega obratovanja turbin, zmanjšanje izgub ter prilagajanje proizvodnje glede na razmere v realnem času.
Pričakovani rezultati:
Razvita rešitev naj naslavlja možnosti izkoriščanja AI za napoved proizvodnje električne energije za podporo odločanju. Sistem bi moral omogočati boljše planiranje obratovanja, boljšo izkoriščenost vodnih virov in večjo fleksibilnost pri odzivanju na spremembe v okolju in porabi energije.
Tematsko področje 2: Digitalizacija
DEM 2.1. Digitalna podpora iskanju in izbiri razpisov
Opis izziva:
V organizacijah z velikim številom investicijskih, RRI ali infrastrukturnih projektov je pravočasno in natančno iskanje ustreznega sofinanciranja ključnega pomena. Razpisi so razpršeni po različnih platformah, imajo različne pogoje, roke in stopnje sofinanciranja, zato je ročno spremljanje zamudno in pogosto vodi v zamujene priložnosti. Kako lahko razvijemo pametno rešitev, ki bi avtomatsko spremljala nacionalne, evropske in druge razpise, jih razvrščala po tipih projektov, združljivosti s strategijo podjetja ter ključnimi pogoji, ter uporabniku predlagala najprimernejše možnosti sofinanciranja?
Pričakovani rezultati:
Pričakuje se pristop, ki avtomatsko spremlja nacionalne, evropske in druge razpise iz različnih virov. Sistem razpise strukturira in razvršča glede na tip projekta, fazo zrelosti, upravičene stroške, roke in stopnjo sofinanciranja. Uporabniku predlaga najprimernejše možnosti sofinanciranja in jih prioritetno razvrsti glede na skladnost in realno možnost uspeha.
DEM 2.2. Digitalna prihodnost nabave in javnih naročil
Opis izziva:
Funkcija nabave pri javnih naročnikih še posebej temelji na spoštovanju načel javnega naročanja, hkrati pa se pričakuje aktivna vloga, dobro poznavanje trga ter hitri in učinkoviti procesi. Kako bi oblikovali nabavo prihodnosti z uporabo digitalnih orodij in umetne inteligence za hitrejše, preglednejše in učinkovitejše nabavne postopke? Poudarek je na iskanju in ocenjevanju dobaviteljev, pregledovanju in vrednotenju ponudb, avtomatizaciji priprave razpisne dokumentacije ter povezavi nabave z napovednimi modeli vzdrževanja.
ocena učinka digitalizacije na hitrejše, preglednejše in kakovostnejše izvajanje javnih naročil.
Tematsko področje 3: Energetika
DEM 3. Možnosti uporabe hidro-kinetičnih turbin/agregatov v Sloveniji
Opis izziva:
Izkoriščanje kinetične energije vodnih tokov s pomočjo hidrokinetičnih turbin/agregatov predstavlja izziv, kako na inovativen, trajnosten in okoljsko sprejemljiv način povečati proizvodnjo električne energije brez večjih posegov v prostor. Gre za iskanje ravnotežja med tehnološkimi možnostmi, ekonomsko upravičenostjo in varstvom naravnega okolja. Izziv je tudi v prilagoditvi takšnih sistemov različnim hidravličnim razmeram ter njihovi vključitvi v obstoječe energetske in regulativne okvire. Ključno vprašanje ostaja, kako tovrstne rešitve razviti do stopnje, ko bodo tehnično preverjene, ekonomsko konkurenčne in družbeno sprejemljive.
kako bi izvedli vključitev tovrstnih sistemov v obstoječe energetske, prostorske in regulativne okvire ter zagotavljanje okoljske sprejemljivosti.
Tematsko področje 4: Krožno gospodarstvo
DEM 4.1. Ravnanje s sončnimi paneli po izteku življenjske dobe – novo življenje
Opis izziva:
Kako ravnati s sončnimi paneli po koncu življenjske dobe na trajnosten ekonomsko smiseln in zakonodajno skladen način kot alternativa razgradnji na princip obnove in ponovne uporabe?
Pričakovani rezultati:
Sončni paneli imajo življenjsko dobo približno 25–30 let, zato se bo v prihodnjih letih količina odsluženih fotonapetostnih modulov hitro povečevala. Izziv je usmerjen v iskanje trajnostnih, tehnološko izvedljivih in ekonomsko upravičenih rešitev za ravnanje s starimi paneli po koncu njihove uporabe.
DEM 4.2. Kako lahko sedimenti iz hidroelektrarn postanejo surovina za gradbeno industrijo? (tržni vidik)
Opis izziva:
Kako sedimente iz akumulacij hidroelektrarn, ki se danes pogosto obravnavajo kot odpadek z negativno vrednostjo, preoblikovati v tržno zanimivo sekundarno surovino za gradbeno industrijo? Izziv vključuje premagovanje percepcije tveganja pri proizvajalcih (npr. opekarjih), zagotavljanje stabilne kakovosti materiala, skladnost z regulativo ter razvoj modelov za klasifikacijo sedimentov kot sekundarne surovine namesto odpadka. Ključno je tudi oblikovanje rešitev, ki zmanjšujejo tehnično in poslovno tveganje pri uporabi sedimentov v proizvodnih procesih.
Pričakovani rezultati:
Rezultat naj vključuje načine, kako predstaviti, da so sedimenti kakovostni in zanesljivi za uporabo, kako jih jasno predstaviti industriji. Pomembno je tudi pokazati, da so sedimenti lahko koristna, okolju prijazna in cenovno smiselna surovina, ne pa odpadek.
Tematsko področje 5: Trajnostni turizem
DEM 5.1. Muzej kot učilnica
Opis izziva:
Kako Muzej HE Fala postane aktivni del učnega procesa: Kako zasnovati učne module ali učne scenarije, ki povezujejo obisk muzeja s šolskim poukom ter učencem in dijakom pomagajo razumeti hidroenergijo, obnovljive vire in njihov pomen v sodobni družbi?
ideje za aktivno vključevanje učencev (naloge, opazovanja, razmislek).
DEM 5.2. ENERGIJA, KI JO ČUTIŠ – Interaktivno doživetje proizvodnje električne energije v muzeju HE Fala
Opis izziva:
Kako zasnovati interaktivno muzejsko izkušnjo, ki obiskovalcem različnih starosti in predznanj omogoča, da na lastni izkušnji razumejo proces proizvodnje električne energije iz vode (voda → turbina → generator → omrežje → poraba)?
predlog, kako preveriti, ali je obiskovalec sporočilo razumel (npr. vprašanje, mini-izziv).
DEM 5.3. MUZEJ KOT ENERGETSKI TURIZEM – Kako Muzej HE Fala postane prepoznavna točka trajnostnega turizma
Opis izziva:
Kako razviti model sodelovanja in promocije, s katerim bi Muzej HE Fala postal zanimiva in prepoznavna destinacija za domače in tuje obiskovalce, šole, društva in poslovne goste?
osnovni koncept, kako muzej komunicira svojo zgodbo energetike in trajnosti.