Na Fakulteti za management Univerze na Primorskem je v torek, 21. aprila, v okviru Tedna trajnosti in pod okriljem projekta BIKE-HEI potekala okrogla miza Sodelovanje pri inovacijah in podjetništvu. Govorniki iz vrst univerze, gospodarstva in javne uprave so spregovoril o že prehojeni poti na področju podjetništva in inovacij ter o željah in zavezam, kakšno pot še želijo prehoditi pri medsebojnem sodelovanju pri razvoju podjetniškega in inovacijskega potenciala v širši regiji.
Okrogla miza Sodelovanje pri inovacijah in podjetništvu je združila številne ugledne predstavnike lokalne skupnosti, akademskega okolja, gospodarstva in drugih organizacij. V razpravi, ki jo je moderirala vodja Centra za razvoj in prenos znanja na UP prof. dr. Simona Kustec, so sodelovali rektorica UP prof. dr. Klavdija Kutnar, župan Mestne občine Koper Aleš Bržan, direktor Primorske gospodarske zbornice Robert Rakar, direktor koprske Območne obrtno-podjetniške zbornice Sergej Pinter, vodja kadrovskega področja v Luki Koper Matej Osenar, globalni vodja zgodnjega upravljanja talentov pri podjetju Lek d. d. dr. Jure Vajs, direktor Social Impact Hub Istra Nassim Djaba, raziskovalec na Innorenew CoE dr. Črtomir Tavzes, manager v Hotelu Koper Luka Jeraša in mlada podjetnica Urška Orel Bernetič.
Župan Aleš Bržan je uvodoma poudaril, da Mestna občina Koper aktivno podpira inovacije z različnimi projekti, natečaji in investicijami. Izpostavil pa je predvsem prostorsko stisko in pomen vzpostavitve spodbudnega okolja, ki omogoča razvoj podjetništva in inovacij v lokalni skupnosti. Nassim Djaba iz Social Impact Hub Istra je poudaril pomen povezovanja vseh akterjev v regiji: »Če stopimo skupaj, lahko ustvarimo prostor, kjer se bodo razvijale družbene inovacije. Ključno je, da vsak prispeva svoj del in skupaj ustvarimo kakovostno podporno okolje.«
Direktor Primorske gospodarske zbornice Rober Rakar vidi kapital kot eden od vzvodov, da do inovacije sploh pride. Prvi je človeški kapital, drugi finančni kapital, tretji kapital pa je znanje, ki ga da prav univerza, kot nosilec znanosti v našem okolju. Ta trikotnik doslej ni še čisto povezan, je pa želja, da bi se v prihodnje to sodelovanje okrepilo.
Udeleženci so delili svoje izkušnje ter dobre prakse sodelovanja, pri čemer so izpostavili tudi potrebo po nadaljnji krepitvi podpornega okolja za inovacije, spodbujanju podjetništva ter ustvarjanju priložnosti za mlade. Matej Osenar, predstavnik največjega gospodarskega subjekta v regiji, Luke Koper, je poudaril, da družba z univerzo veliko sodeluje predvsem na kadrovskem področju, in sicer prek študentskega dela, štipendij ter praks. V teh segmentih vidi še veliko priložnosti za nadaljnje sodelovanje. Dr. Jure Vajs iz podjetja Lek je izpostavil, da so inovacije v samem središču delovanja podjetja. Zaposlene se spodbuja k inoviranju, saj prav inovativnost omogoča, da podjetje obstaja, raste in se razvija. Brez nje uspešnih zgodb podjetja ne bi bilo, hitro pa bi jih nadomestila konkurenca. Pri tem pomembno vlogo igrajo partnerji. Lek ima namreč podpisane sporazume z vsemi slovenskimi javnimi univerzami in raziskovalnimi inštituti. V Sloveniji inovacije dobro uspevajo, kadar imajo spodbudno okolje. Kljub temu pa sodelovanje z univerzami trenutno večinoma poteka na kadrovskem področju, zato si v prihodnje želijo več skupnih projektov.
Rektorica UP prof. dr. Klavdija Kutnar je izpostavila, da univerza spodbuja študente k pridobivanju znanj s področja podjetništva in inovacij prek študijskih predmetov in različnih izobraževanj. Poudarila je tudi željo, da bi univerza imela še močnejši vpliv na razvoj inovacij v širši regiji. Univerza v okviru študijskih programov nenehno povečuje obseg praktičnega usposabljanja, saj je določene kompetence mogoče smiselno razviti le z vključevanjem študentov v delovno okolje že med študijem. Ob tem je poudarila: »Mislim, da smo naredili pomembne korake naprej pri povezovanju z lokalnim okoljem in da že imamo primere uspešnih zgodb. Upam, da bo v prihodnje tega še več ter da bo sprejet tudi zadnji korak v slovenski zakonodaji, ki bo omogočil univerzam ustanavljanje podjetij. Ob tem si želimo tudi podpore lokalnega okolja, da bodo naši start-upi lahko obstali in se razvijali v domačem okolju.«
Razprava je odprla tudi vprašanja o tem, kako izboljšati pogoje za razvoj novih idej in njihovo uspešno implementacijo v gospodarstvu. Direktor koprske Območne obrtno-podjetniške zbornice Sergej Pinter je poudaril, da je bistvo inoviranja motivacija, vendar v lokalnem okolju največji izziv predstavljajo prostori, kjer bi bilo mogoče uspešne inovacije tudi industrializirati. Ob tem je dodal, da je treba ustvariti okolje, ki bo mlade ponovno motiviralo in jih spodbujalo k inoviranju.
Posebej je bilo izpostavljeno tudi ravnovesje med spodbujanjem inovativnosti ter zagotavljanjem stabilnega in predvidljivega okolja, ki omogoča trajnostni razvoj in krepitev konkurenčnosti tako na regionalni kot širši ravni. Robert Rakar je poudaril, da ima Slovenija razmeroma dobro razvito podporno okolje za inovatorje, saj jim ponuja veliko mentorstva in spodbud, s čimer se lahko pohvali le malo evropskih držav. Drugod so mladi pogosto bolj prepuščeni sami sebi, svojim prihrankom in investitorjem. Ob tem je opozoril, da kljub temu težko konkuriramo globalnim inovacijskim središčem, kot sta Berlin ali Singapur. Za večjo konkurenčnost bi morali zagotoviti stabilno okolje ter ustrezne pogoje, ki bi tudi tujim inovatorjem omogočili, da svoje ideje razvijajo v Sloveniji, jih tukaj tudi monetizirajo ter nadgrajujejo do višje ravni kakovosti.
Beseda je tekla tudi o konkretnih ukrepih za spodbujanje inovacij v organizacijah. Dr. Jure Vajs je izpostavil, da imajo v podjetju Lek d. d. že sedmo generacijo odbora mladih, ki tesno sodeluje z vodstvom podjetja pri uvajanju inovacijskih praks. Med vidnejšimi inovacijami, s katerimi so naslovili parkirno problematiko pred podjetjem, je uvedba aplikacije za souporabo vozil (car sharing).
Okrogla miza je ponovno potrdila, da je sodelovanje med univerzo, gospodarstvom in širšim okoljem ključno za razvoj regije ter krepitev konkurenčnosti tako na lokalni kot širši ravni.